Ameriška centralna banka (Fed) je obdržala obrestne mere nespremenjene, kar je že petič zapored. Odločitev je bila sprejeta kljub kritikam predsednika Donalda Trumpa, ki je zahteval znižanje obrestnih mer. Jerome Powell je opozoril na potencialni vpliv Trumpovih carin na inflacijo in gospodarstvo. Prišlo je tudi do razhajanj med guvernerji glede monetarne politike, saj sta dva glasovala za znižanje obrestnih mer, kar se je zgodilo prvič po letu 1993.

Donald Trump je nadaljeval z zaostrovanjem trgovinske politike, uvedel je carine na manjše pakete in grozil s carinami državam, kot sta Brazilija in Indija. Ford je zaradi teh carin utrpel veliko škodo. Trump je pogojeval trgovinski dogovor s Kanado s politično odločitvijo glede priznanja Palestine. Šef Feda Jerome Powell kljub Trumpovim pritiskom vztraja pri neodvisnosti centralne banke in zavrača pozive k znižanju obrestnih mer.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je proti sodniku brazilskega vrhovnega sodišča, Alexandreju de Moraesu, uvedel sankcije v skladu z zakonom Magnitsky. Ukrep predvideva prepoved vstopa v ZDA ter zamrznitev premoženja in sredstev v ameriških finančnih institucijah. Bolsonaristi so potezo pozdravili, vendar pa je veselje zasenčil 'tarifaço', kar nakazuje na širše finančne ali gospodarske posledice.

Ameriška centralna banka (Fed) je v sredo kljub močnim pritiskom administracije Donalda Trumpa in njegovim zahtevam po znižanju, obrestne mere ohranila nespremenjene. Dva guvernerja sta sicer glasovala proti. Po odločitvi je predsednik Feda Jerome Powell podkopal zaupanje v določene poteze. Hongkongška monetarna agencija (HKMA) je v sledenju potezam Feda prav tako ohranila svojo osnovno obrestno mero nespremenjeno.

Swiss je v prvem polletju ohranil približno enak promet kot v enakem obdobju lani. SNB je zabeležila visoko izgubo v prvem polletju 2025, predvsem zaradi šibkega ameriškega dolarja, ki je oslabel od začetka valutnih turbulenc v začetku aprila.

Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je podal izjavo in odgovarjal na vprašanja po tem, ko je Fed pustil obrestne mere nespremenjene, pri čemer sta dva člana glasovala proti. Medtem so bili v Evropi objavljeni podatki o maloprodaji v Švici, francoski inflaciji (CPI) in nemški inflaciji, ki pa niso bistveno vplivali na pričakovanja glede prihodnjih potez Švicarske narodne banke (SNB) ali Evropske centralne banke (ECB). Trg še naprej zmanjšuje pričakovanja glede znižanja obrestnih mer s strani ECB pred koncem leta.

Večina ameriških delnic je v sredo zdrsnila, saj so na Wall Streetu narasli dvomi o tem, ali bo Federal Reserve do septembra znižal obrestne mere, kar je vplivalo tudi na mešano gibanje azijskih borz.

Ameriška centralna banka (Fed) je na zadnjem zasedanju že petič zapored ohranila obrestno mero nespremenjeno, kljub pričakovanjem nekaterih analitikov o znižanju septembra. Ta odločitev je privedla do situacije, kjer sta se dva guvernerja prvič po več kot 30 letih uprla in glasovala proti, kar kaže na notranja nesoglasja glede monetarne politike. Kljub pritisku s strani nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je Fed vztrajal pri svoji odločitvi, čeprav nekateri strokovnjaki še vedno napovedujejo znižanje obrestne mere v septembru.

Ameriška centralna banka (Fed) je na svojem zadnjem zasedanju ohranila obrestno mero pri 4,25 do 4,5 odstotka, kar so potrdili tudi v New York Timesu. Ta odločitev je sprožila kritike, predvsem s strani The Conservative Treehouse, ki Fed in Jeromea Powella obtožuje, da namerno ustvarjata nevzdržno dolžniško spiralo. Vpliv te odločitve na gospodarstvo in morebitne posledice za zadolženost ostajajo pomembna tema razprav.

Ameriška centralna banka (Federal Reserve) je na petem zaporednem zasedanju ohranila obrestne mere nespremenjene, kljub močnim političnim pritiskom predsednika Donalda Trumpa, ki je zahteval znižanje stroškov zadolževanja. Medtem sta univerzi Brown in Harvard dosegli dogovore s Trumpovo administracijo glede raziskovalnih sredstev. Univerza Brown je objavila dogovor o ponovni vzpostavitvi raziskovalnih sredstev, ki vključuje 50 milijonov dolarjev plačila organizacijam za razvoj delovne sile v Rhode Islandu v naslednjih 10 letih. Predsednik Trump je tudi izjavil, da bi njegova administracija lahko sprejela 500 milijonov dolarjev od Harvarda za rešitev spora glede financiranja, povezanega z antisemitizmom in politikami raznolikosti.

Ameriška centralna banka (Fed) je v skladu s pričakovanji ohranila svojo referenčno obrestno mero nespremenjeno v razponu med 4,25 % in 4,50 %. Odločitev je bila sprejeta kljub pritiskom, da bi znižali obrestne mere, in ne nakazuje morebitnega znižanja v septembru.

Ameriške borze so v torek zabeležile padec, saj so vlagatelji prebavljali objave pomembnih združitev in spremljali trgovinske pogovore med ZDA in Kitajsko, hkrati pa so pričakovali objave zaslužkov velikih tehnoloških podjetij. Indeksa S&P 500 in Nasdaq sta se umaknila z rekordnih vrednosti po razočarujočih poslovnih rezultatih nekaterih podjetij, medtem ko so vlagatelji nestrpno čakali na izjavo Federal Reserve glede denarne politike. Glavni razlog za padec je bila kombinacija mešanih poročil o dobičkih podjetij in svežih gospodarskih podatkov.

Ameriška centralna banka (Fed) je v sredo glasovala za ohranitev obrestnih mer nespremenjenih, kar je prvič v več kot 30 letih, da sta dva člana sveta guvernerjev izrazila nasprotno mnenje. To odločitev je kljub pritisku Bele hiše sporočil predsednik Feda Jerome Powell. Odstopanje od konsenza kaže na razpoke znotraj Fed-a glede nadaljnje monetarne politike.

Ameriška centralna banka (Fed) je na peti zaporedni seji ohranila ključno obrestno mero med 4,25 % in 4,50 %. S tem se je uprla pritiskom nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki si prizadeva za znižanje obrestnih mer. Odbor za odprti trg (FOMC) je odločitev utemeljil z dejstvom, da inflacija ostaja "nekoliko povišana", kar preprečuje znižanje stroškov zadolževanja.

Ameriška centralna banka (Fed) je julija na svojem zasedanju pričakovano ohranila ključno obrestno mero nespremenjeno, in sicer v razponu med 4,25 % in 4,50 %. Kljub mešanemu dogajanju na svetovnih trgih pred odločitvijo Feda, predvsem zaradi pozitivnih signalov iz trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko, je centralna banka potrdila svojo politiko stabilnosti.

Ameriška centralna banka (Fed) je že petič zapored ohranila ključno obrestno mero v razponu med 4,25 % in 4,50 %, kar je bilo v skladu s pričakovanji. Kljub temu so na to odločitev ameriške borze reagirale z oslabitvijo delnic, saj je guverner Feda Jerome Powell omilil upanje na morebitno znižanje obrestnih mer septembra. Odločitev Feda, čeprav pričakovana, ni bila soglasna.

Ameriška centralna banka (Fed) je obdržala obrestne mere nespremenjene, kar je vplivalo na oslabelost kanadskega dolarja glede na ameriškega. Medtem je senator Rick Scott iz Floride ponovno kritiziral Fed, zlasti zaradi plačevanja obresti bankam na njihove rezerve, in pozval k reviziji ter odstopu predsednika Feda.

Ameriška centralna banka (Federal Reserve) je na svojem petem zaporednem zasedanju ohranila ključno obrestno mero med 4,25 % in 4,50 %. S tem je zavrnila pozive Donalda Trumpa k znižanju obrestnih mer, kar kaže na vztrajanje pri svoji monetarni politiki kljub političnemu pritisku.

Ameriška centralna banka (Fed) je po julijskem zasedanju ohranila ključno obrestno mero na ravni 4,25-4,5 odstotka, kot so pričakovali analitiki. Odločitev je bila sprejeta na zasedanju Zveznega odbora za operacije na odprtem trgu (FOMC) in je bila skladna s splošnimi napovedmi trga.

Ameriška centralna banka (Fed) je začela dvodnevno srečanje o obrestnih merah, ki naj bi po pričakovanjih ostale nespremenjene že petič zapored, kljub pritiskom predsednika Donalda Trumpa.